Kaj je, zdaj?

Kakšna je to krika, pa larma, sosedi Hrvati!? Kar se pripetilo, se nehče hudo zgodilo? Takšno je življenje, sudba je kurba, ker ne? Ampak, so naši še enkrat preveslali vaše političarje… Sami ste ih zbrali na volitvah, nigdo vam ni črto pisal z vaših rokah na lističo pri volitvah… In se ne jezite kar pišem na bosansko-slovenskem jeziko, provokacije ste vi začeli, južni bratje…

Pervan je spravljal hudeče zgodbe na naš račun. Celo karijero je upal na zajebancijo na Janezovo in Mojcino delovanje. Gdo je Jorasa pretepal pri njegovi hiši? Hrvaška policija, kurbe z šahovnicah na kapah… Zakaj je Janica tak hitro vozila in imela zelo umesni čas, višekrat bolši neg Špele in Metke… To ni provokacija, kar ne… Mate eno stazo in tri dni snega na godino, sovražniki nezasitni…

Nič ni tak nespodobnega kod sreča je! A mi smo zdaj srečni! Mali smo in zajebani, in kaj pa zdaj… U Europo boste kad se mi smilojemo. Lahko je bilo pokavsat Sao Krajino – Belo Krajino in Štajersko ne boste lahko zajebavali! Ne poklical se ja Haso Pohišek, ne boste se vedno pravili važni in veliki!

Na koncu, bratje Hrvati, srečen Božić in nova 2029.! To bo godina kad boste greli u Unijo. Ćao, Balkanci, grem kod soseda Hakiba, sin mo se sunati pa bomo spili nekaj cvičeka i popevali po domači…

Človek, ne jezi se…